-
1 satisfaction
[-'fækʃən]1) (the act of satisfying or state of being satisfied: the satisfaction of desires.) zadovoljitev; zadoščenost2) (pleasure or contentment: Your success gives me great satisfaction.) zadovoljstvo* * *[sætisfaekšən]nounzadovoljstvo, zadovoljnost; zadovoljevanje, zadovoljitev; juridically zadoščenje, satisfakcija; religion pokora, sprava, spravna daritev; poravnava, pomiritev; plačilo; veselje; sigurnost, prepričanostto the satisfaction of all — na zadovoljstvo vseh, na splošno zadovoljstvo
См. также в других словарях:
zadoščênje — a s (é) 1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
satisfákcija — e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadostítev — tve ž (ȋ) 1. glagolnik od zadostiti: zadostitev predpisom / zadostitev obveznosti / zadostitev potrebe 2. knjiž. zadoščenje: zahtevati zadostitev za žalitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadovóljščina — e ž (ọ̑) zastar. 1. zadovoljstvo: čutiti zadovoljščino po opravljenem delu 2. zadoščenje: zahtevati zadovoljščino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
